4. koraki, kako začeti pogovor z neznancem (moj osebni pristop)!

Pomlad je obdobje seminarjev, konferenc in sejmov. Veliko podjetij vlaga sredstva v te vrste promocijskih ali prodajnih aktivnosti. Ker pa te aktivnsoti niso organizirane izključno za obstoječe kupce, je njihov izplen odvisen predvsem od tega, ali znamo navezati stik z osebo, ki je še ne poznamo.

Kako ga ogovoriti? Kaj ga vprašati? Kaj mu povedati? Kako naj to vse naredim, da ne bom zgledal nevljuden, posiličen, umeten,…? Še in še preprek slišim od ljudi, ko jim na kaki družabni aktivnosti rečem, da naj spoznajo koga novega.

Zlato pravilo vsake komunikacije med ljudmi je, da vsi radi govorimo o sebi. Če se ne boste držali tega, naprej sploh ne berite, ker vsi predvideni korako bazirajo na tem pravilu.

Dva razloga, zakaj povabite ljudi, da govorijo o sebi:

  • nihče ne bo čutil treme med pogovorom z vami, če bo lahko govoril o področju, ki ga pozna – sebe poznamo in zase smo glavni strokovnjak;
  • če želite spraviti do druge osebe svojo novico ali informacijo, naj najprej ona govori o sebi, ker edini vkljudno in nagonsko je (pravilo recipročnosti), da vas bo druga oseba nato povabila, da vi poveste o sebi (“Kaj pa vi?”)

Spodaj je moj osebni vrstni red vprašanj ali nagovorov, ko se na nek dogodek odpravim s ciljem spoznati nove ljudi. Meni odgovarja in ZMERAJ deluje. Vam morda ne bo, a predlagam, da ga preden ga ocenjujete, sprobate vsaj 10x. Po tem bom zelo vesel vašega feedbacka.

1. Ime

Eno prvih pravil medčloveške komunikacije, je uporaba imen. Ime je vsaki osebi dano v zibelko in nas spremlja skozi celo življenje. Zato smo nanj najintimneje navezani. O moči imena lahko veliko preberete tudi v knjigi Dalea Carnegie-a: “How to win friends and influence people.”

Ime je sicer lahko vidno, če organizator dogodka pripravi imenske kartice (nametag). Takrat ime ne rabi biti prvo vprašanje, mora pa biti vključeno v prvi nagovor (pozdravljen g. Matjaž). Seveda je tu potrebno upoštevati določene kulturne razlike. Dokler osebe ne poznamo, se v Sloveniji nagovarja z g./ga. in priimek (po izkušnjah je enako na balkanu in germanskih državah, kjer ne pozabite tudi na strokovne nazive, če so na imenski kartici). Medtem ko se na Poljskem uporablja izključno prvo ime.

Ne poznam pravil vseh kultur, se pa priporočam, da v komentarju vedete svojo izkušnjo iz katere druge evropske in svetovne kulture.

Iz svojih izkušenj pa vam priporočam, da postavite vsaj še eno vprašanje vezano na ime ali priimek. Recimo, kako se pravilno izgovori (sploh na mednarodnih dogodkih, je vljudno, da se naučimo ime pravilno izgovarjati).

Morda se zdi dlakocepsko, a osebno bom v trenutku čutil več afinitete do osebe, ki bo pravilno izgovorila moj priimek (ni Kóvačić, pač pa Kováčič). Prav tako bo kak Martin raje Mártin kot Martín. Ali pa Áleš raje kot Al`eš. (slavistom se opravičujem, če nisem uporabil pravilnih naglasov, želel sem le izpostaviti, da se imena in priimki lahko različno izgovarjajo).

2. Zaposlitev

Na vsakem dogodku bo 9 od 10. prvih vprašanj “Kje pa ti delaš?”, “Kaj pa ti delaš?”, “S čim se pa ti ukvarjaš?” in vse ostale izpeljanke tega vprašanja. Če to ne bi funkcioniralo, se ne bi tako pogosto in konsistentno pojavljalo. Zato ne odkrivaj tople vode, pač pa si dobro zapomni, da je najbolj neutralen “ice braker” prav vprašanje o profesionalni dejavnosti.

Res je, da je na imenski kartici lahko navedeno podjetje in da celo lahko veste, s čim se to podjetje ukvarja. A to še ne pomeni, da veste, s čem se ukvarja ta oseba. Zato kr pogumno s tem vprašanjem.

3. Namen

Že nekaj let nazaj mi je kolega postavil vprašanje, ki mi je dalo misliti. Namreč na enem od poslovnih dogodkov, kjer smo se srečali, me je vprašal:

“Zakaj si danes prišel sem?”.

In čeprav sem mislil, da vem, ker na dogodke glih ne hodiš zaradi pomanjkanja časa, mi je to vprašanje vzelo kr nekaj časa, da sem oblikoval smiselni odgovor. To vse dokazuje moč besede Zakaj. Več o njej si lahko preberete tukaj:

»Zakaj je nekdo prišel?« »Kaj je njegov namen?« »Kakšno ima vlogo na dogodku?« … Najbolj zanimivi pri tem vprašanju so odgovori. Ker posegate v zelo osebni prostor (limbični del možganov), bo prefrontalni korteks, ki skrbi za racionalizacijo, prišel z zelo kreativnimi idejami.

Veliko se jih zateče v humor, nekateri pa se zamislijo in vam na hitro povejo, da je to vprašanje zelo zanimivo (kupovanje časa pri iskanju pravega odgovora). Vsi odgovori so ok, vi le pazite, da ne izpadete kot nek FBI, ki preiskuje udeležence. Če se nekdo zateče v humor, mu dajte to pravico in se nasmejte, če nekdo resno premišljuje, pa mu dajte čas (ne predlagajte odgovorov).

Še ena dodatna korist tega vprašanja je, da lahko na ta način hitro odkriješ potencialne partnerje, kupce ali dobavitelje. Zakaj ne bi na sejmu že po enem ali dveh vprašanjih zvedel, da nekdo aktivno išče dobavitelje? Da nekdo išče partnerje, da nekdo išče zastopnike,…? A niste prav zaradi tega šli na ta sejem/konferenco/dogodek?

4. Prosti čas

Seveda najbolj zguljena téma in klasični ubijalec časa. Načeloma na dogodkih nisem preveč pristaš debat o prostočasnih aktivnostih, sploh, če imaš cilj spoznati ljudi. Glede na čas, ki je na voljo za mreženje (malice, kavice), lahko zamudiš zelo veliko potencialnih partnerjev, ker se posvečaš osebnim preferencam enega.

Ima pa to lahko dobro stran, če je to res tvoj idealen kupec. Potem je pogovor o prostočasnih aktivnostih lahko zelo dober vir skupnih interesov. Le-ti so danes v poslu zelo pomembni, saj vzbujajo zaupanje (prej zaupaš neznancu, če se ukvarja z istimi hobiji, kot tistemu, ki se ne).

Zakaj pišem o tem postopku? Zdi se mi zanimiv, saj je kratek in preprost. Izvaja ga lahko vsak. Le zapomniti si mora vrstni red.

Torej, naslednjič, ko boš na dogodku –  IZNP